20e anniversaire du diocèse de Celje : renouveau synodal et recomposition pastorale sous l’impulsion du Saint-Siège

L’article retrace vingt ans d’évolution institutionnelle du diocèse de Celje, né de la réorganisation post-conciliaire menée par le pape Benoît XVI en 2006, soulignant l’adaptation des structures ecclésiales slovènes à des contextes contemporains. L’enjeu principal réside dans l’équilibre entre la proximité pastorale, la participation des laïcs et la réponse au déclin du clergé et de la pratique religieuse. Le diocèse a mis l’accent sur la synodalité, s’inspirant de la démarche de renouveau lancée par le pape François, pour favoriser la coresponsabilité, l’écoute active et un mode de gouvernance moins pyramidal. Cette dynamique vise à redynamiser la vie spirituelle et missionnaire malgré des défis majeurs : vieillissement des prêtres, raréfaction des fidèles et nécessité de repenser les réseaux paroissiaux. La transformation impulsée s’inscrit dans une tendance globale à l’échelle de l’Église catholique en Europe centrale, où la transition d’un christianisme culturel à une foi personnelle et communautaire est capitale. L’institution cherche à développer des formes nouvelles de catéchèse, d’implication des jeunes et de leadership partagé, illustrant une volonté d’inculturation et d’adaptation locale, tout en maintenant une unité avec les orientations universelles de l’Église.

S podpisom ustanovne listine je papež Benedikt XVI. 7. aprila 2006 ustanovil celjsko, novomeško in murskosoboško škofijo in tako naredil pomemben korak v pokoncilski reorganizaciji cerkvenih struktur. Rojstvo nove škofije je bil vsekakor karizmatičen in strateški trenutek v življenju Cerkve, ki je iskala večjo bližino z ljudmi, večjo povezanost duhovnikov in škofa ter večjo udeležbo laikov v življenju Cerkve. Praznovanje jubileja je za nas vse priložnost za ovrednotenje prehojene poti in hkrati načrtovanje prihodnjih korakov.

V teh dveh desetletjih se je na področju celjske škofije zgodilo veliko pobud, ki so naši veri dajale konkretno obliko in smo zanje hvaležni. Prva ekipa na čelu s škofom Stresom je izkoristila zagon novega začetka in pomladnega razpoloženja v družbi ter izpeljala široko razpravo o stanju verskega življenja po naših župnijah ter oblikah in ciljih pastorale. Iz tega so nastale pastoralne smernice, ki imajo v marsičem veljavo še danes.

Manjša škofija se je lahko bolje povezala in postala bolj domač prostor, škof je bližje in bolj razpoložljiv za obiske župnij tudi zunaj birmskih in kanoničnih vizitacij, občutek pripadnosti postaja bolj konkreten kot nekoč v veliki škofiji.

Oktobra 2021 smo na povabilo papeža Frančiška stopili na pot sinodalne prenove, da bi se močneje zavedali svojega krstnega dostojanstva, po katerem smo bili vcepljeni v občestvo Cerkve, kjer ima vsak svoje lastno poslanstvo v življenju in oznanjevanju evangelija. Povabljeni smo, da skupaj iščemo načine, kako prisluhniti Svetemu Duhu, ki je prvi voditelj življenja in prenove Cerkve. Sinodalnost je učna pot in način življenja Cerkve. Je dar Svetega Duha, ki nas kliče k dejavnemu poslušanju, poglobljenemu dialogu in skupnostnemu razločevanju z metodo korakov duhovnega pogovora.

Hkrati z začetkom sinodalne prenove pa smo v škofiji stopili tudi v proces iskanja vizije naše škofije za prihodnjih deset let. Zavedamo se pomena skupne vizije za oznanjevalno moč cerkvene skupnosti. Vizija namreč poenoti skupnost, jo osvobaja nepotrebnega in jo usmeri k bistvenemu. Po dveh letih srečevanj se nam je razkrila slika, ki nas nagovarja in budi hrepenenje: »V Svetem Duhu se prepoznavamo in oblikujemo kot dejavni in sočutni člani občestva, kot misijonarski učenci in voditelji.« To je neke vrste idealna podoba naših skupnosti, ki smo jo prepoznali kot Božji dar naši škofiji v tem času. Za vsako od teh besed želimo najti konkretne oblike in načine za njeno uresničitev. V tem jubilejnem letu in letu, ki bo sledilo, se želimo bolj zavestno ustavljati pri prvem delu naše vizije: V Svetem Duhu se prepoznavamo kot … poklicani, izbrani in poslani, da v tem času oznanjamo evangelij, kot ljubljeni Božji otroci in Jezusovi učenci, kot Cerkev blagrov, kot priče Božjega usmiljenja, kot varuhi človeškega dostojanstva, kot solidarni sopotniki, kot skupnost, ki lomi kruh, kot glasniki neizmernega upanja.

V Svetem Duhu se želimo soočiti tudi z izzivi, ki stojijo pred nami. Zaradi staranja močnih generacij duhovnikov in zmanjševanja števila vernikov intenzivno iščemo korake za preureditve mreže naših župnij, da bodo lahko ognjišča duhovnega življenja, ki bodo lahko ogrevala vedno širša področja. Vzgoja za sodelovanje predstavlja velik izziv tako za duhovnike, ki so bili večinoma navajeni delovati v drugačnih razmerah, kot tudi za vernike, ki vero pogosto povezujejo z lokalno pripadnostjo. Prehod iz kulturnega krščanstva k osebni veri ne gre brez osebnih in strukturnih pretresov. Prav tako prehod iz piramidalnega k timskemu modelu vodenja župnij in škofije. Vsi pa izkušamo, da lahko le osebna vera in osebna odločitev za Boga preneseta krščanstvo v novo generacijo. Pri tem iščemo ustrezne evangelizacijske in katehetske pristope v duhu vizije škofije.

Veliko semen Božjega kraljestva že poganja in raste tudi v tem času. Pomlad se že prebuja. Cerkev morda izgublja »širino«, pridobiva pa globino. Bog nas vabi k sodelovanju, k osebni odločitvi zanj. Na marsikateri župniji rastejo timi, ki delajo skupaj z duhovnikom pogumne pričevanjske korake. Veselimo se pričevanj mladih o resničnem prijateljstvu z Jezusom, o vrednotah, za katerimi mnogi stojijo trdno in neomajno tudi v neugodnih okoliščinah. Adventni in postni večeri s slavljenjem in osebnim obhajanjem zakramenta sprave ponovno nagovarjajo večje število mladih. Pojavljajo se nove oblike oznanjevanja in kateheze, prihajajo nove družine, ki se povezujejo v družinske kateheze, rojevajo se nove skupine moških, žensk in mladih, ki iščejo Boga in pričujejo z osebno izkušnjo. Vse več je navdušenih in prebujenih laikov, ki so pripravljeni z raznovrstnimi sposobnostmi služiti Gospodu v soustvarjanju župnijskih skupnosti. Počasi spet raste število mladih katehumenov, ki si želijo prejeti zakramente za življenje. Nenazadnje pa se v bogoslovju spet oblikuje nekoliko večje število navdušenih mladih iz naše škofije.

Vabim vse vas, duhovnike, diakone, redovnike in redovnice, člane župnijskih in gospodarskih svetov in druge župnijske sodelavce, k skupni zahvalni maši ob 20. obletnici škofije, ki bo v nedeljo, 31. maja, ob 16.00 v celjski stolnici. Prav tako vabim duhovnike, diakone in redovnice na slovesno akademijo ob 20. obletnici škofije, ki bo potekala v torek, 19. maja, ob 20.00 v celjskem Narodnem domu, kjer bomo ovrednotili pomen škofije za naš širši kulturni in družbeni prostor. Naj bo praznovanje 20. obletnice ustanovitve naše škofije za nas vse izraz hvaležnosti Bogu, da smemo živeti prav v tem času Cerkve in sveta. Zato »praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice« (1 Kor 5,8).

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, škof