Caritas Slovène lance la campagne 'Aidons à survivre et à vivre' face à l’aggravation de la précarité en Slovénie

La présentation de la campagne caritative 'Aidons à survivre et à vivre' par Caritas Slovène met en évidence une aggravation structurelle de la précarité en Slovénie, malgré un contexte de baisse du chômage. Le rapport annuel souligne l’augmentation constante des besoins matériels des personnes âgées isolées, travailleurs précaires et familles vulnérables, due à la hausse du coût de la vie et à l’insuffisance des filets sociaux publics. Les témoignages croisés des responsables locaux et des acteurs sociaux illustrent une saturation des dispositifs d’aide spécialisés et un recours massif à l’aide humanitaire pour satisfaire des besoins élémentaires (chauffage, alimentation, logement). L’inclusion sociale des personnes durablement inaptes à l’emploi, notamment par des projets personnalisés (programme Bet.Ka), constitue une priorité nouvelle, reliant aide matérielle et reconstruction psychosociale. La campagne, tout en alertant les pouvoirs publics et l’opinion sur la progression du mal-logement et de la précarité énergétique, fait apparaître l’absence d’infléchissement des difficultés malgré les actions caritatives. Cela interroge l'efficacité et la prise en charge institutionnelle de la pauvreté et ouvre le débat sur le rôle complémentaire ou supplétif des ONG dans la politique sociale slovène.

Slovenska karitas je na današnji novinarski konferenci predstavila začetek dobrodelne akcije Pomagajmo preživeti in živeti. Namenjena je predvsem ljudem z nizkimi prihodki, materialni pomoči starejšim in socialnemu vključevanju trajno nezaposljivih v Sloveniji. Poleg predstavitve trenutne akcije in uporabe sredstev iz pretekle akcije pomoči ljudem v stiski so predstavili tudi poročilo o delovanju celotne mreže Karitas v letu 2025 ter aktualne stiske posameznikov, starejših in družin, ki se po pomoč obrnejo na Karitas.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas je o akciji povedal: »V prvih mesecih tega leta so bile še posebej velike potrebe pri pomoči pri kurjavi. Še vedno zelo velik strošek za najrevnejše predstavljajo tudi hrana, položnice, najemnina ali stroški večjih popravil v domu. Kot posledica ali vzrok se zelo pogosto k materialnim stiskam pridružijo še težave v duševnem zdravju in bolezni. Zelo ranljivi so starejši z nizkimi pokojninami. Še posebej če živijo sami, ne zmorejo preživeti brez pomoči. Lani je Karitas samo s hrano pomagala skoraj 19.000 starejšim. Ranljivi so tudi zaposleni z negotovimi zaposlitvami, nizkimi prihodki in slabimi pogoji za delo. Poleg materialne pomoči je pomembno tudi psihosocialno svetovanje, vključevanje v skupnost in pridobivanje znanj ter spretnosti pri prejemnikih pomoči, ki so še v aktivni dobi.«

Mag. Valerija Ilešič Toš, univ. dipl. soc. del., direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje izpostavila materialne stiske, s katerimi so povezane tudi resnično težke osebne in družinske stiske. »Ne glede na zmanjšano brezposelnost in siceršnjo sliko razvoja Spodnjega Podravja, število izrednih denarnih pomoči ne upada in ostaja zadnje obdobje približno enako, če gledamo število izdanih odločb. Občani oz. uporabniki zaprošajo za izredno pomoč predvsem za plačilo zapadlih položnic, za nakup kurjave, šolskih potrebščin ter kot pomoč pri reševanju stanovanjske problematike. Zaprošajo pa tudi za nakup prehrane in higienskih artiklov. Prav slednje je pokazatelj, da so stiske hude in da je zagotavljanje najosnovnejših potrebščin, kakor sta prehrana in plačilo osnovnih položnic, resen problem, na katerega se strokovne službe in nevladne ter humanitarne organizacije in društva moramo odzvati.«

Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor je predstavil aktualne stiske ljudi s katerimi se srečujejo pri delu: »Danes moramo še posebej jasno povedati nekaj, kar je zelo zaskrbljujoče. Samo v treh mesecih in pol je na vrata Mariborske karitas po pomoč prišlo že več kot polovica vseh tistih, ki so podporo potrebovali v celotnem lanskem letu. Ta podatek ni zgolj statistika. To je resno opozorilo. To pomeni, da se stiske ne zmanjšujejo, temveč se poglabljajo in širijo. Poleg tega je pomembno poudariti tudi neprecenljivo delo mreže 93 župnijskih karitas v mariborski nadškofiji. Po poročilih sodelavcev in prostovoljcev se zvišuje število obravnav in različnih oblik nematerialne pomoči: od laičnega svetovanja do spremljanja, obiskov, dejavnosti in srečanj.«

Sibila Nidorfer, dipl. soc. del., mag. zakonskih in družinskih iz Nadškofijske karitas Maribor je predstavila Program Bet.Ka v okviru katerega poteka vključevanje oseb s težavami v duševnem zdravju v individualno prilagojene oblike dela. »Prepoznavamo, da ljudje želijo prispevati v družbo in tudi vrniti nekaj za pomoč, ki jo dobijo. Mnogi čutijo, da bi želeli pomagati drugim, kot so sami bili deležni različnih oblik pomoči.« Gospa, ki je vključena v program Bet.Ka je zapisala: »Grem od doma in moj dan ima smisel, kakor da grem delat, da sem zaposlena in da delam dobro in se mi dobro povrne. Ob tem za nekaj časa odmislim probleme, tiste črne misli in da sem lahko potem spet boljša s svojimi otroki in da lažje funkcioniram. Veliko sem pridobila na samozavesti, upam se pogovarjati z drugimi, vedno bolj tudi verjamem vase, da neko delo zmorem. Rada imam obveznost do dela. Da pridem med ljudi, mi prinaša veselje in izpolnjenost. Počutim se zelo koristno, pridno, delovno.«

Na Slovenski karitas spodbujajo ljudi v stiski in izključene iz družbe. Poudarjamo, da naj ljudje ne odlašajo z iskanjem pomoči, saj je včasih že s pogovorom mogoče najti rešitev. Ob sodelovanju humanitarnih organizacij, države in vsakega iz med nas ter z medsebojno solidarnostjo nihče ne bi smel ostati v stiski. Vsaka pomoč ima konkreten učinek. Tako smo na primer pomagali starejši gospe, ki skrbi za posvojenega otroka in svoja dva otroka. Z vašo podporo smo ji omogočili nakup kurilnega olja ter zagotovili obsežne pakete hrane, da lahko kljub minimalni pokojnini dostojno preživi čez mesec.