L’archevêque de Maribor célèbre le 220e anniversaire de Marko Glaser et souligne son rôle pour l’identité slovène

Cet article décrit la célébration religieuse et commémorative menée par l’archevêque de Maribor pour marquer le 220e anniversaire de la naissance de Marko Glaser, prêtre, éducateur et figure nationale slovène. L'enjeu principal concerne la mémoire collective, la transmission des valeurs chrétiennes et nationales dans le contexte slovène, et le rappel de la contribution de l'Église à la préservation de l'identité culturelle locale. L’archevêque relie la figure de Glaser à des enjeux actuels : fidélité aux racines, engagement pour l’éducation, le social et la solidarité, valorisation d’un modèle spirituel et éducatif dans une société en pleine mutation. Il associe aussi la vocation de Glaser à la lutte culturelle pour le maintien du caractère slovène de Maribor, insistant sur l’articulation entre l’action pastorale et l’édification des institutions éducatives et sociales. À travers cette commémoration, c’est toute une stratégie mémorielle qui s’exprime, visant à ressouder la communauté autour de ses figures fondatrices et à légitimer la place de l’Église dans l’espace public contemporain. Le rôle de l’archevêque et de l’Église consiste ainsi à actualiser le message de Glaser pour qu’il serve de repère spirituel et civique dans le contexte moderne.

V torek, 21. aprila 2026, je mariborski nadškof in metropolit v Marijinem svetišču na Gorci pri Malečniku daroval sveto mašo ob 220. obletnici rojstva duhovnika, pesnika in narodnega buditelja Marka Glaserja.

Nadškof je zbrano občestvo nagovoril ob besedah evangeljskega odlomka evangelista Janeza, ki nam spregovori o kruhu življenja. Izpostavil je človekovo stalno nezadovoljstvo z danimi okoliščinami: pogosto se nam zdi, da je bilo nekoč bolje ali da bo bolje šele v prihodnosti. Podobno držo razkrivajo tudi ljudje v evangeliju, ki od Jezusa zahtevajo znamenje, da bi verovali, čeprav so jih že videli mnogo.

Nadškof je poudaril, da ljudje v Jezusovih dejanjih niso prepoznali Božje dobrote in skrbi za človeka. Ko omenjajo mano kot »kruh iz nebes«, v resnici mislijo na materialni kruh, ki nasiti telesno lakoto. Toda mana je bila predvsem znamenje Božje previdnosti – dar, ki je omogočil preživetje, ne pa končni cilj. Jezus pa razodeva nekaj več: pravi kruh iz nebes je On sam, Božji Sin.

Ta resnica zahteva vero, saj Jezus ni prišel na način, ki bi ustrezal človeškim pričakovanjem. Tudi danes se lahko zgodi, da ostajamo ujeti v zgolj materialno razsežnost življenja in spregledamo Vstalega Gospoda, ki je navzoč med nami po Božji besedi in zakramentih, še posebej v evharistiji.

Kot zgled žive vere je nadškof izpostavil svetega Štefana, prvega mučenca, ki je bil poln Svetega Duha. Njegova notranja povezanost z Bogom mu je dajala pogum, mir in zmožnost, da je tudi v trenutku smrti uzrl odprta nebesa.

V nadaljevanju je nadškof spregovoril o življenju in delu Marka Glaserja, rojenega 21. aprila 1806.  Po končanem šolanju na mariborski gimnaziji, je nadaljeval s študijem filozofije in teologije v Gradcu. V duhovnika je bil posvečen 3. maja 1829.

Kot duhovnik je Glaser človeka razumel celostno – v njegovi človeški in duhovni razsežnosti. Bil je izjemen vzgojitelj: zbiral je otroke, jih poučeval ter spodbujal starše k izobraževanju. Ustanovil je dekliško šolo in k sodelovanju povabil šolske sestre, kmete pa spodbujal k sadjarstvu ter zanje organiziral tečaje.

Njegovo pastoralno delo, ki ga je kot župnik v Malečniku opravljal kar 46 let, je presegalo meje župnije. Posebej pomembno je bilo njegovo sodelovanje z Antonom Martinom Slomškom, saj je pomembno prispeval k pripravi prenosa škofijskega sedeža v Maribor ter spremljal prve korake novega cerkvenega središča.

Slomšek je v njem prepoznal izjemnega sodelavca in dobrotnika, zato ga je predlagal za častnega kanonika, kar mu je bilo podeljeno leta 1859. Prav tako ga je imenoval za sodnika cerkvenega sodišča v Mariboru.

Glaserjevo delo pa ni zaznamovalo le cerkvenega prostora, temveč tudi širšo družbo. Njegov prispevek je pomembno vplival na ohranitev slovenskega značaja Maribora in razvoj izobraževalnih ustanov, ki danes mesto uvrščajo med pomembna univerzitetna središča.

Nadškof je poudaril, da današnja sveta maša ni le spomin, temveč zahvala za njegovo preroško poslanstvo, katerega sadove živimo še danes. Vernike je povabil, naj tudi sami postajajo odprti za delovanje Svetega Duha, saj lahko le tako postanejo pristne priče Božje ljubezni.

Marko Glaser je bil tudi velik Marijin častilec, zato mu je bila cerkev, posvečena rojstvu Device Marije, še posebej pri srcu – želel si je celo, da bi bil tam pokopan.

Njegova osebnost ostaja navdih zaradi svoje delavnosti in celostnega pristopa k življenju – na gospodarskem, pastoralnem, kulturnem in socialnem področju. V času, ko nas hiter tempo življenja pogosto izčrpava, nas Glaser s svojim zgledom vabi, da prepoznamo Vstalega Gospoda med nami.

Kdo Je Bil Marko Glaser?

Duhovnik, pesnik in pisec Marko Glaser, se je rodil 21. aprila 1806 na Smolniku pri Rušah, umrl pa je 9. decembra 1889 v Sv. Petru pri Mariboru (Malečnik).

Prvi pouk je dobil pri Sv. Martinu pri Vurberku in v Limbušu. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je dokončal tudi trimesečni tečaj za učiteljske kandidate. V Gradcu je v od leta 1822 do 1824 študiral filozofijo, od leta 1824 do 1828 pa teologijo. Ker še ni imel kanonične starosti, da bi lahko bil posvečen v duhovnika, so ga kot diakona poslali k Sv. Barbari pri Vurberku, kjer je zbiral okoli sebe otroke in jih poučeval.

Ko je bil 3. maja 1829 posvečen v duhovnika, je do jeseni 1831 ostal za kaplana pri Sv. Barbari. Nato je bil do srede 1838 kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu, od 1836 tudi spovednik pri uršulinkah. Od 1. julija 1838 do konca aprila 1842 je bil škofov dvorni kaplan, pri ordinariatu referent za slovenski del sekovske škofije in od maja 1842 do aprila 1843 spiritual pri karmeličankah.

Slovenskim duhovnikom je pomagal, kjer in kakor je mogel. V aprilu 1843 je nastopil župnijo Sv. Petra pri Mariboru (Malečnik). Zaradi izrednih zaslug je škof Anton Martin Slomšek cesarju predlagal, da Marka Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika. Svoj predlog je utemeljil z besedami, da je eden največjih dobrotnikov in pospeševalcev tega za cerkev in državo imenitnega dejanja prav Marko Glaser. Tako se je tudi zgodilo in to visoko odlikovanje je s cesarskega dvora prišlo 6. novembra 1859, le dva meseca po tem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru. Slomšek je Glaserja še prej, 1. septembra 1859, imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču v Mariboru.

Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu. Marko Glaser je bil odlikovan tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa. Leta 1879 je obhajal zlato, 1889. pa biserno mašo.

Vir: Župnija sv. Petra pri Mariboru